Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Ana Žerjal o Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

EKSKLUZIVNO: Ana Žerjal o Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

Avtor: Spletno Uredništvo
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču (MZL) letos praznuje 65 let obstoja, v vseh teh letih pa so v njem gostili že skoraj 650.000 otrok. Pandemija koronavirusa je v zadnjih mesecih skoraj povsem zaustavila aktivnosti na Debelem rtiču, sedaj pa med pinjami in borovci na eni najlepših lokacij v Sloveniji spet sliši otroški smeh. O o sedanjosti in prihodnosti letovišča smo se pogovarjali z vodjo MZL mag. Ano Žerjal.
EKSKLUZIVNO Ana Žerjal o Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

Otroci imajo na Debelem rtiču odlične klimatske pogoje in tudi številne urejene poligone za igranje (foto: SJ)

Najprej lepo pozdravljeni. Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču (MZL) letos praznuje 65 let obstoja, Rdeči križ Slovenije pa obeležuje 155 let od ustanovitve. Praznovanje pomembnih obletnic je zaradi pandemije koronavirusa napočilo prav v enem najtežjih obdobij v zgodovini zdravilišča, zato nas najprej zanima, kako ste sploh delovali v zadnjih 6 mesecih?

»Od 20. oktobra lani smo smeli izvajati le zdraviliško zdravljenje otrok. To pomeni, da je bilo dovoljeno le zdravljenje le za otroke s kožnimi boleznimi, boleznimi dihal in tistih, ki okrevajo po poškodbah. Tako smo dva tedna na mesec delali, dva smo bili zaprti, izkoriščenih pa je bilo le 10 odstotkov naših kapacitet.

V tem obdobju je bilo približno 50 ljudi na čakanju, deset pa nas je delalo. Ravno ta teden pa smo končno sprejeli prvo skupino otrok iz letoviškega segmenta, skupino mladih športnikov, ki so skladno z vladnimi ukrepi smeli priti na športne priprave.«

Kako pa je bilo lani med prvim, spomladanskim valom okužb?

»Lani smo bili zaprti od 15. marca do 1. junija, skupno pa smo lani vseeno uspeli realizirati 67.000 nočitev. Izpad nočitev je bil točno 33-odstoten, vendar smo zelo zadovoljni, da smo v času, ko smo smeli obratovati, gostili veliko otrok in pri tem nismo pri nas zabeležili niti ene same okužbe.

Izboljšali smo interno organiziranost, pripravili smo različne urnike, tako da so otroci živeli v svojih mehurčkih. Poleg tega smo spoštovali vse preventivne ukrepe, ogromno dodatno čistili in razkuževali. Ampak vse to, glede na naše poslanstvo zaščite otrok in drugih ranljivih skupin, počnemo vedno, ne glede na sedanjo epidemijo.«

Kaj pa sedanjost? Sedaj se omejitve sproščajo, prve skupine otrok so že tu. Ali je bilo, glede na vse dosedanje omejitve, sploh možno napraviti kakšne načrte za prihodnje mesece?

»Trenutno so vse naše kapacitete na voljo. Vendar smo glede na veljavne ukrepe terminsko doslej prestavljali skupine. Pričakovali smo namreč, da bi lahko že bistveno prej odprli svoja vrata. Planiramo pa, da bi v letošnjem letu tako vsa letovanja socialno ogroženih otrok, kot tudi vsa zdravstvena letovanja otrok in vse šole v naravi, izpeljali normalno.

Že lani smo dokazali, da znamo dobro delati tudi v pogojih pandemije in da lahko vsem otrokom ter njihovi spremljevalcem zagotovimo varno okolje in zdravo bivalno okolje.«

Običajno ste prav za prvomajske praznike vsako leto gostili skupino otrok iz socialno ogroženih družin. Ali je letos to tradicionalno letovanje odpadlo?

»Ob vseh šolskih počitnicah, torej zimskih, prvomajskih, oktobrskih in skozi celotno obdobje poletnih počitnic, k nam prihajajo skupine socialno ogroženih otrok. Vse to poteka s pomočjo humanitarnih prispevkov Rdečega križa Slovenije in sredstev ostalih donatorjev.

Žal teh otrok od lani poleti nismo več videli. Smo se pa na njihov povratek dobro pripravili. Ravno zaradi njih smo pripravili cel kup novosti v naših programih, v letošnji zimi smo posebej intenzivno pripravljali nove naravoslovne programe.«

Kako pa je z vašim sodelovanjem z Nogometno zvezo Slovenije?

»Z Nogometno zvezo Slovenije odlično sodelujemo od leta 2013. Leto kasneje so nam postavili igrišče z umetno travo, dimenzij 20 x 40 metrov, kjer lahko tudi deprivilegirani otroci, enako kot vsi ostali, igrajo nogomet in druge igre z žogo. Igrišče je izjemno priljubljeno, zato smo pred dvema letoma s strani NZS in sklada UEFE za otroke dobili še tribuno s 60 sedeži.

Lani pa smo ob igrišču postavili še krasno leseno hiško za hrambo žog in ostalih nogometnih pripomočkov. Otroci tako s seboj prinesejo le veselje do igre, sicer pa imajo na licu mesta prav vse, kar potrebujejo za nogomet. Tudi palestinske otroke smo pred časom gostili prek NZS. «

EKSKLUZIVNO Ana Žerjal o Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

Ob naravoslovnem dnevu so označili in predstavili vse vrste dreves v MZL Debeli Rtič (foto: SJ)

Če se vrneva k praznovanjem pomembnih obletnic Mladinskega zdravilišča in letovišča in Rdečega križa Slovenije. Na MZL ste se odločili, da letošnja praznovanja ne bodo sama sebi namen, ampak, da jih razdelite na 4 tematske dneve. Zakaj takšna praktična odločitev?

 »Naj najprej spomnem, da je 13. junija 1956 sem na Debeli rtič, tedaj še pod šotore, prišla prva skupina 100 otrok, leta 1963 pa so bili nato zgrajeni še zidani mladinski domovi.  Delno tudi zaradi pandemije smo namesto proslave raje pripravili 4 posebne tematske dneve.

Prvi je bil na vrsti 22. aprila in sicer Dan naravoslovja. V maju bosta dva tematska dneva posvečena zdravju in nato bo 15. junija na vrsti še Dan gibanja. Izjemno pomembno je, da se otroci v teh neobičajnih časih vrnejo v naravo in se čim več ukvarjajo s športom, kar je celostno gledano zelo pomembno za njihov zdravje.«

Kako pa je pravzaprav organizirano Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije? Kaj nam lahko poveste o financiranju s strani državnih struktur in RKS, o donatorjih in o tržnem delu poslovanja MZL?

»MZL je poslovna enota Rdečega križa, ki je organizirano kot društvo. Eno četrtino vseh prihodkov ustvarimo iz naslova koncesije z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za zdraviliško zdravljenje otrok. Seveda z ZZZS sodelujemo tudi na področju zdravstvenih kolonij otrok, ki se odvijajo samo v poletnem času.

Socialna letovanja otrok, teh je približno 1200 na leto, se odvijajo s pomočjo humanitarnih sredstev, vse ostalo pa je naša klasična tržna dejavnost.«

Kaj pa je z vašim mednarodnim delovanjem? Po Černobilski katastrofi so na primer sem redno prihajali otroci iz Belorusije, gostili pa ste tudi številne otroke iz drugih držav.

»Leta 2019, ko smo dosegli skoraj 100.000 nočitev in je bilo to zares prelomno leto za nas, je bilo 15 odstotkov vseh nočitev otrok s strani otrok iz drugih držav. K nam so prihajale skupine iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Ukrajine in Belorusije, pa tudi nekaj otrok iz Češke nas je obiskalo.

Lani žal otrok iz drugih držav ni bilo, letos pa bomo še videli, kaj bodo epidemiološke razmere dopuščale. Ampak naš namen je ta, da smo tu za vse otroke tega sveta, da poslujemo skoz vso leto, da so otroci pri nas dobro preskrbljeni, da se dobro počutijo in da okrepijo svoje zdravje.«

Omenili ste vaše donatorje, brez katerih bi bilo seveda vse skušaj precej težje. Nogometno igrišče je a primer darovala NZS, Luka Koper je uredila učilnico, kdo vse vam torej pomaga?

»Naša družina donatorjev nam je izjemno zvesta. V njej so Luka Koper, NZS, Telekom Slovenije, Cannon Slovenija, družba Tuš, ki daruje za letovanje otrok, in še številne druge družbe. Obe tej priložnosti bi se tudi zahvalila vsem, ki nam pomagajo, saj smo lani, kljub vsem težavam, uspeli zbrati še več donatorskih sredstev.«

Kot lahko vidimo med sprehodom po MZL, ste bili v zadnjih letih zelo aktivni glede prenove stavb in pa tudi glede urejanja zunanjih površin. Uredili ste pravcati naravoslovni park v malem, poleg tega pa na vsakih nekaj metrov drugo igralo ali tematski prostor. Drži?

»Da. Letos smo prenovili učilnico Luka Koper, prav tako smo na novo uredili del zunanjosti mladinskega doma Martinček, s pomočjo donatorjev smo nabavili cel kup novih ležišč, trenutno pa se pripravljamo tudi za nabavo novih igral. Poleg tega je bilo še veliko manjših donacij, ki so šle prav za razvoj naravoslovnih vsebin v MZL.

Posebej bi poudarila, da smo ob zadnjem tematskem dnevu, ki je sovpadel z mednarodnim Dnevom zemlje, posadili drevo Ginko. Ta sorta dreves, ki izvira z Japonske, je znano po svetu kot simbol optimizma in trajnosti – preživelo je namreč tudi eksplozijo atomske bombe.

Ginko je obenem tudi čustvena spodbuda, da se bodo vsi otroci lahko kmalu vrnili v na Debeli rtič in lahko tu spet uresničevali vse svoje pravice o zdravstveni oskrbi, gibanju, druženju, izobraževanju in enostavno občutili veselje biti otrok.«

Za konec pa še malce bolj osebno vprašanje. Koliko časa ste že vodja MZL, kako ste sploh pristali tu na Debelem rtiču in katere so vaše poslovne prioritete?

»Vodja sem že deseto leto, prišla pa sem iz gospodarstva in sicer z željo, da v zadnjem obdobje svoje delovne kariere vse svoje izkušnje in pozitivno energijo namenim otrokom. Varnost je ključni faktor za uspešno delovanje MZL. Varno okolje, čista morska voda, dobra in varna hrana, zdrava pitna voda, in še cel kup drugih stvari, ki jih zahtevajo predpisi.

Cilj vsega je ta, da bi se otroci tu počutili čim bolje, da bi si krepili zdravje in zadovoljni odšli domov.«

EKSKLUZIVNO Ana Žerjal o Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič

Hiške za ptice in hiške za škrate so tudi priljubljene med otroci (foto: SJ)

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.